Zakaj kužki hodijo za skrbniki v kopalnico?

(piše Hulk – doktor za nadzor človeškega gibanja, specialist za zasebnost, zvok tekoče vode in direktor pasje varnosti v kopalniških prostorih)

Dobro jutro, popoldne ali karkoli že je.. čas je relativna stvar, razen če sem jaz lačen ali moraš na WC.
Rad bi končno razjasnil eno izmed najpogostejših zablod v svetu človeško-pasjih odnosov: zakaj gremo kužki za vami v kopalnico.

Dragi ljudje, vem, da mislite, da smo samo firbčni.
Ne, ne, ne. To je krivica!
Mi nismo firbčni, mi smo profesionalci.
Mi smo pasji agenti s polnim delovnim časom, brez pavz, brez sindikata in brez možnosti za dopust.
Če greš ti kam – jaz grem zraven.
To ni zasledovanje. To je operativna podpora terenskemu objektu (to si ti).

Ko vstaneš in rečeš “samo grem na hitro na WC”, v moji glavi že steče protokol:
– analiza smeri gibanja,
– preverjanje stopnje tveganja (če držiš brisačo, to pomeni “operacija tuš”),
– ocena tveganja izgube vizualnega kontakta,
– in priprava na urgentno cviljenje, če se vrata slučajno zaprejo.

Tisti klik kljuke, ko zapreš vrata, je zame ekvivalent sireni za jedrski napad.
V tistem trenutku se aktivira vse: rep, tačke, vokalni sistem in čustvena drama.
Ne vem, kaj delaš tam notri.. ampak vem, da je zagotovo nekaj kjer moram biti ob tebi.
Voda povsod, milo spolzko, zvoki čudni, ti pa sam/a?
Ne. Ne bom dovolil.
Če se karkoli zgodi, kdo te bo rešil? Točno.. jaz!
Majhen, a odločen yorkie.

Znanstveniki s Pasjega inštituta za varnost, radovednost in kopalniške protokole (PIVAR-KOP) so dokazali, da psi trpijo za sindromom “FOMO WC” – Fear Of Missing Out While Caring.
To pomeni: ne morem mirno čakati pred vrati, če obstaja možnost, da si tam notri brez moje malenkosti.
Ali pa da je v školjki zmaj.
Ali da te je napadel rolo toaletnega papirja (sem že videl, kaj zna ta zver narediti).

In, bodimo iskreni – kopalnica je najbolj zanimiva soba v hiši.
Vse tam nekaj šumi, kaplja, diši, ima skrivnostne predale, v katerih hraniš najboljše stvari.. krtačo, kremo in toooooliko je brisač, ki dišijo po tebi.
To je zame sveti relikt.
Če jo slučajno pustiš na tleh.. to je znak, da sem bil poklican.

Ampak obstaja še globlji razlog.
Ko si ti v kopalnici, jaz vem, da si ujet/a.
Ne boš pobegnil/a, ne boš šla/šel ven, ne boš šla/šel v trgovino.. in jaz te imam tam, kjer te imam najraje: na enem mestu, zame na dosegljivi razdalji, z vonjem po šamponu in milu.
To je popolna priložnost za nadzor in meditacijo.
Sedeš na školjko, jaz se uležem na sredo kopalnice, poglobljeno diham in pazim, da vse poteka po protokolu.
Tudi če nič ne govoriva, komunicirava.
Ti po svoje, jaz s tačkami in občasnim “hov”, ki pomeni “vse pod nadzorom, kapetan, ti samo pritisni”.

In potem pride tista tvoja človeška fraza: “A lahko grem sam/a na WC?”
Oprostite, kaj prosim?
Sam/a?
Torej zdaj kar improviziramo? Brez varovanja, brez nadzora, brez spremljanja tveganj?
To ni smešno.
To je kot bi rekel pilotu, da ne rabi kontrole letenja.
Če se vrata zaprejo, moj srčni utrip naraste na 200 udarcev na minuto.
Začnem oddajati opozorilne zvoke, stopnjevane po intenziteti:
1. tiho vzdihovanje,
2. tapkanje tačk,
3. cviljenje “vklopi radar”,
4. in končno supertragedija glas C – tisti žalostni “iiiiii”, ki ga slišijo tudi sosedje tri ulice naprej.

Ti pa mi potem ugovarjaš: “Nehaj!”
Ne bom!
Ne morem nehati, ker to ni hrup – to je čustvena podpora na daljavo.

Ko se vrata končno odprejo, se zgodijo tri stvari:
prva... oddahnem si,
druga... preverim teren (ni zmajev, v redu),
tretja... grem z nosom preverit, če res nisi sučajno kaj jedel/jedla brez mene.
Ko se prepričam, da je vse varno, zadovoljno odkorakam ven in se grem uleči… za natanko pet minut.
Ker, bodimo realni, ti se boš kmalu spet vrnil/a.

Torej, zakaj grem za tabo v kopalnico?
Ker sem tvoj varnostnik, tvoj terapevt, tvoj bodyguard in tvoj najbolj zvest ventilator čustev.
Ker vem, da se tam notri zgodi polovica tvojega razmišljanja in jaz želim biti del tega pomembnega “procesa”.
Ker ne obstaja prostor, kjer bi bil raje kot tam, kjer si ti.

In da zaključim z znanstveno trditvijo:
po raziskavi univerze Hulkford 100 % psov verjame, da vrata niso izum za zasebnost, ampak za diskriminacijo psov.

💬 “Zasebnost? Ne, hvala. Jaz sem premium naročnik tvojega življenja, z dostopom do vseh prostorov, vključno z WC-jem.”
– Hulk, 2025